MLADINA
Jure Aleksic, Iz njihovih grl v božja ušesa, št. 48, 27. november 2000

"Pred predstavo so opravili še zadnjo vajo in šele ob tej mi je postalo jasno, kako ogromno truda so morali vložiti v projekt. Vsega skupaj dvajset ljudi, točneje dvajset huronsko vriskajočih, hece na vse pretege pokajočih in Zlatorog samo minimalno zlorabljajočih mladcev in mladenk - za razsvetljavo so vseskozi skrbele predstavnice tistih bolj kulturno ambicioznih mariborskih viol -, ki jih je treba vsakega s svojimi muhami in gorečimi prepričanji, kako se posamezni stvari streže, vklopiti v en sam koherenten, ubran in učinkovit proces."

"Domačno, sproščeno ozračje je dalo nastopajočim potrebno samozavest, da so lahko, kot se spodobi, uprizorili zanimivo Jeremijevo zgodbo: pridigati, čeprav veš, da te ne bo Mihce poslušal; zavestno govoriti v prazno, a v imenu Boga vseeno govoriti."

"Kar je treba zaporedju igralskih vložkov in popevkarskih sporočil najprej poudariti, sta izvrsten glavni vokal - Jeremija je tokrat dama - in zelo všečna glasbena podlaga, ki na trenutke meji celo na sijajno. Te najboljše komade bi lahko opisali kot The Walkabouts, ki prijateljujejo z do skrajnosti spiritualizirano Neco Falk, s tem da je podlaga razgibana in se ne brani niti primesi precej istega rapa."

"No, kot vsi vemo je krščanstvo pod to mračnjaško krinko vendarle en sam nepopisen joy, zato se kantata konca ne samo na pozitivni, temveč na naravnost ekstatišni noti."

"... ampak iz povsem pragmatičnega stališča bi se bilo zanimivo naslednjo nedeljo sprehoditi po vseh mariborskih cerkvah in število prostovoljno mašujočih mladih primerjati s številom obiskovalcev te zabavne, a vseeno poučne rockovske kantate."

[ Zapri to stran ]