|
Če rečem: »Ne
bom ga več omenjal ne več govoril v njegovem imenu,« je v mojem srcu kakor goreč
ogenj, zaprt v mojih kosteh. Trudim se, da bi ga ugasil, pa ne morem.
Jer 20,9.
Glasbeno scenski spektakel mariborskih študentov
govori o preroštvu, prerokih, skratka o drami Božje besede v življenju ljudi.
Navdih zanj
prihaja iz življenja starozaveznih prerokov, zlasti Jeremije. Vendar seavtorji
Ognja v kosteh ne zanimamo samo za prerokovo osebno doživljanje,
temveč tudi za teološke okvirje in paradigmatične stalnice oznanjevanja Besede.
Rock kantata je postavljena med sliko stvarjenja sveta in vizijo nebeškega
Jeruzalema, vrh pa doseže v nasilni smrti pravičnega. Zgodba je sestavljena iz
desetih pesmi (polovica je rocka, ostalo pa so šansoni, slišimo pa tudi en rap)
in vmesnih dramskih slik (v govorici
sodobnega, včasih kar absurdnega teatra). V songih sledimo paraboli
preroškega poklica: Bog ga poklice, on se klicu upira, nato izreče prerokbe
proti poželenju mesa, poželenju oči in napuhu življenja, kar ga spravi v
konflikt s človeštvom. V dramskih slikah pa sledimo duhovni evoluciji in
dekadenci človeštva: človek se dvigne iz črva, zahrepeni navzgor, ustvari
besedo in govor, obenem pa se ob televizorju in reklamah že poneumlja in
postaja agresiven. V govorici mladinske pop kulture in prek aktualizacije
svetopisemskih
besedil ta svojevrstna kantata torej obravnava večno temo tipanja po
odrešenju ter upanja v Božji prihod.
 |